Zelena delovna mesta
Uspehi in Priložnosti za Evropo
Pandemija covida-19, trenutna energetska kriza, kriza zaradi naraščanja življenjskih stroškov ter agresorska vojna Rusije proti Ukrajini so globalna gospodarstva postavile pred težko preizkušnjo. Pri proaktivnem načrtovanju trga dela in naložbah za prehod je treba upoštevati, da se za razliko od finančnega kapitala ali blaga ljudje ne morejo brez razloga odpraviti v kraje, kjer so na voljo priložnosti.
Zelena industrijska politika EU bi lahko v prihodnjih letih postala gonilna sila ustvarjanja delovnih mest v porajajočih se in obstoječih sektorjih v Evropi, vključno s proizvodnjo tehnologij za čisto energijo, v katerih bi se lahko število delovnih mest s sedanjih 6 milijonov do leta 2030 po svetu več kot podvojilo na skoraj 14 milijonov. Do leta 2030 bo v okviru energetskega prehoda ustvarjenih 25 milijonov novih zelenih delovnih mest, od tega zaradi obetajočega se vala energetske prenove objektov kar 160 000 samo v gradbenem sektorju EU.
Obenem se poglabljata podnebna in okoljska kriza. Znanstveniki so bolj kot kdaj koli prej prepričani, da človeške dejavnosti vplivajo na podnebje, in izpostavljajo škodljive posledice, ki nas čakajo, če ne bomo pravočasno ukrepali. Po drugi strani nas ekonomisti opozarjajo, da dlje kot bomo odlašali z ukrepanjem, tem višja bo cena.
A rešitev vendarle obstaja: z okoljsko ozaveščenim gospodarstvom lahko zagotovimo visokokakovostna zelena delovna mesta, s čimer je mogoče zmanjšati brezposelnost ter istočasno ukrepati proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja. Tovrstna prizadevanja lahko EU prinesejo le koristi. Z utrditvijo vodilnega položaja na področju zelenega gospodarstva bi EU lahko zmanjšala svojo odvisnost od uvoza energije in virov, katerih nakupne cene so izjemno nestanovitne, ter s tem okrepila varnost oskrbe v Evropi.
